14. Decembra 2017. | 05:05
Početna / Strip / Stripburger na Tinti festivalu stripa u Ljubljani

Stripburger na Tinti festivalu stripa u Ljubljani

TINTA, festival stripa Ljubljana • 10.–14. oktober, več prizorišč • www.tinta.si
V okviru festivala stripa Tinta, ki se je razvil iz Stripolisfesta, Stripburger pripravlja več dogodkov.

David Krančan: Deveta briga
Stripovska razstava // Tinta, festival stripa 
Galerija Šivčeva hiša, Radovljica,
odprtje: čet., 5. oktober, ob 19.00 / do 5.11.

Krančanova samostojna razstava prinaša celovit vpogled v avtorjevo ustvarjanje na področju stripa in grafike v zadnjih letih. Glavnina postavitve je namenjena prikazu originalnih risb iz dveh večkrat nagrajenih stripovskih albumov, ki sta izšla pri Stripburgerju: Grdina (2014) in Pijani zajec (2015). Oba stripa je navdihnilo ljudsko slovstvo, natančneje pripovedke iz znamenite zbirke Zverinice iz Rezije, ki jih je zbral in zapisal Milko Matičetov. Krančan je pripovedki vsebinsko nekoliko predelal in ju prilagodil vzdušju aktualnega trenutka: predlogi se tako preobražata v stripovski priliki o človeškem značaju, s tem pa tudi v svojevrsten komentar sveta, v katerem živimo. Ob tem se na razstavi obeta še nabor nekoliko starejših stripovskih del, predstavitev pa zaokroža izbor grafik, ki se v svojem likovnem izrazu navezujejo na stripovsko podobotvorje. Razstavo, namenjeno vsem stripovskim sladokuscem, zaznamuje domišljena in živahna likovna imaginacija, predvsem pa prepoznaven avtorski pečat, s čimer se je Krančan v zadnjih letih upravičeno povzpel med vrhunske avtorje stripovske scene na Slovenskem.

DAVID KRANČAN(1984, Ljubljana) je diplomiral iz stripa pri prof. Milanu Eriču na ALUO v Ljubljani. Zadnjih petnajst let je član uredništva revije Stripburger. Z Andražem Poličem sta leta 2008 ustvarila haiku strip album Na prvem tiru. Od leta 2011 ilustrira naslovnice Dnevnikovega Objektiva. Krančan je tako v teoriji kot v praksi raziskovalec razsežnosti stripa kot likovnega izraza. Njegove pripovedi so velikokrat brez besed in v likovni podobi skrivajo pripovedne ključe. Živi in dela v bližini Kranja.

Produkcija: Stripburger/Forum Ljubljana. Koprodukcija: Muzeji radovljiške občine.


Daan Brinkmann, René Bakker in Daniel Berio: Chalky / Kredko
stripovski jam in stripovska ulična intervencija z robotom
Tinta, festival stripa
10.─14. oktober, več lokacij

Chalky je projekt, ki ga je skupaj s sodelavcema Renéjem Bakkerjem in Danielom Beriom zasnoval nizozemski umetnik Daan Brinkmann. Gre za mehanski oziroma robotski ’tiskalnik’ večjih dimenzij, ki omogoča izdelavo talnih risb po vnaprej pripravljenih in digitaliziranih predlogah. Chalky oz. Kredko pri izdelavi podob tako spaja digitalne (vhodna kategorija) in analogne tehnike (izhodna kategorija), pri čemer uporablja pločnike in ceste kot neskončno platno.

Projekt, ki predstavlja svojevrstni presek med klasično likovno in ulično umetnostjo, je bil zasnovan z mislijo na sodelovanje z drugimi umetniki, ki bi na ta način prišli do orodja za talno slikanje v javnem prostoru. V Ljubljani bo Chalky oziroma Kredko gost festivala stripa Tinta, kjer se bo prvič doslej preizkusil v ustvarjanju stripov. Risarji stripov bodo na stripovskem jamu izdelali lastne stripe in jih s pomočjo Kredka natisnili na več lokacijah festivala po mestu. Na stripovski jam vabimo stripovske ustvarjalce z izkušnjami.

DAAN BRINKMANN (1983) pri svojem delu raziskuje interaktiven odnos z gledalcem, pri čemer so avdiovizualni elementi uporabljeni na način, ki poudarjajo drugačne socialne izkušnje. Njegovo delo je bilo doslej prikazano tako v uveljavljenih umetniških institucijah kot na javnih urbanih površinah v različnih mestih po Evropi, kot tudi v Južni Ameriki. RENÉ BAKKER (1979) je neodvisni oblikovalec, konstruktor in kreativni inženir, ki s svojim sodelovanjem in soavtorstvom pri številnih projektih raziskuje prepletanje med tehnologijo in umetnostjo. DANIEL BERIO (1978) je aktiven kot programer in umetnik. Sprva je deloval kot grafitar, da bi se kasneje posvetil grafičnemu oblikovanju, multimedijskim vsebinam, računalniškim igram in razvijanju različnih programskih orodij za avdio vizualne projekte.

PRIJAVE NA JAM SESSION: 
burger@mail.ljudmila.org
041 679 577 (Tanja)

urnik:
sre., 11. 10., 16.00─21.00: stripovski jam & izdelava predlog, Kino Šiška – zgornje preddverje
čet., 12. 10., 16.00─19.00: stripovski jam & izdelava predlog, Kino Šiška- zgornje preddverje
čet., 12. 10., od 20.00: stripovska ulična intervencija s Kredkom, Vodnikova domačija
pet., 13. 10., od 19.00: stripovska ulična intervencija s Kredkom, AKC Metelkova mesto
sob., 14. 10., 11.00─13.00: stripovska ulična intervencija s Kredkom, pred DobroVago
sob., 14. 10., 14.00─19.00: pogovor z avtorji in stripovska ulična intervencija s Kredkom, Kino Šiška

Produkcija: Stripburger/Forum Ljubljana in Kino Šiška v sodelovanju s Divjo mislijo in KUD Mreža.


Premiki, kontinuiteta, prehajanja in …
zadnje desetletje v stripu
Tinta, festival stripa
stripovska razstava
Galerija Vodnikove domačije, Ljubljana
odprtje: četrtek, 12. oktober, ob 20.00 // do 12. 11.

Letos smo si v celjski Galeriji sodobne umetnosti lahko ogledali obsežno pregledno razstavo stripovske ustvarjalnosti v Sloveniji. Od stripa za otroke, avtorskega stripa do stripa v izobraževalne namene. Razstava v režiji Stripburgerja je prikazala vso globino, širino in raznovrstnost domače stripovske ustvarjalnosti ter založništva.

V Galeriji Vodnikove domačije pa bo na ogled izsek stripovske produkcije za odrasle v zadnjem desetletju v Sloveniji. Izpostavili bomo specifike tega desetletja. Kakšne novosti je prineslo to desetletje? Kakšne spremembe v ustvarjalnem procesu so se pojavile in k čemu so prispevale? Kje se kažejo sledovi preteklosti in kakšno vlogo imajo v tem času? Kako se kontinuiteta izraža v tej bližnji preteklosti? Dajo premiki slutiti na kompleksnost projektov in rušenje spon? Ali kontinuiteta prinaša zgolj nadaljevanja starih zgodb ali gre tudi za nadgradnjo? In prehajanja? Iz česa in v kaj? Kaj izstopa v tem desetletju?

Strip na Slovenskem je v zadnjem desetletju ohranil svojo izvirnost v zgodbi in likovnem pristopu, kar je bila njegova značilnost v preteklih desetletjih. Vendar smo v tem desetletju zaznali nekaj novih pojavov, ki so za vedno pustili svoj pečat. Če so prejšnje pregledne razstave prikazovale stripavtorje kot samosvoje, samostojne, celo asocialne ustvarjalce, je to desetletje zaznamovano s sodelovanji, predvsem v klasični navezavi: tandem pisec/scenarist in risar. Do pobud je v zadnjih letih prihajalo s strani piscev, kar zopet predstavlja novost. Premiki v tandemsko delo so rezultirali v poglobljenih delih, ki so se navezovali na določene družbene pojave oz. osebe, vendar so premiki nastopili tudi v likovnem pristopu. Strip se je, vsaj v nekaj primerih, osvobodil klasičnega stripovskega likovnega izraza, uokvirjenih kadrov. Stripovske zgodbe so doživele svoja nadaljevanja, glavni liki pa so končno zadihali v več epizodah. Sočasno pa se je strip zapletel v komunikacijo z drugimi umetniškimi izrazi. Napajal se je s prozo in poezijo, z ljudskimi pripovedkami, časopisnimi kronikami ter postal izobraževalno orodje. Kot tak se je pretihotapil v muzeje, kjer je nastopal tudi kot del sodobne umetnosti. Iz medmrežja je preskočil na papir, kot da zanj ne veljajo pravila tehničnega razvoja, se prelevil v sitotiskano grafiko, kipe, igro in uporabne pripomočke ter se resno spogledoval s teorijo. Da bi dokazal odprtost možnosti, je naredil tudi dva preskoka v glasbo in nazaj.
In ključno, izven vseh teh glavnih tokov oz. pojavov, tudi tokrat ostajajo tisti nepopredalčkani avtorji, samosvojci, ki se ne ozirajo na trende, jih tudi ne soustvarjajo (namensko ali nenamensko), a je njihov strip prav tako nenadomestljiv stripovski dosežek.

AVTORJI
Kaja Avberšek, Primož Bertoncelj, Marko DergancCiril Horjak, Jakob KlemenčičMarko KociperMatej Kocjan Koco, Tanja Komadina, David Krančan, Primož KrašnaTomaž LavričIzar LunačekMartin RamovešGašper RusIztok SitarZoran SmiljanićDamijan SovecDamijan Stepančič, Matej StupicaAndrej Štular

<<  SPREMLJEVALNI PROGRAM OB RAZSTAVI

– POGOVOR Z IZTOKOM SITARJEM:        
tor., 17. okt. 2017, ob 18.00,
pogovor z avtorjem razširjene Zgodovine slovenskega stripa (1927–2017) bo vodila Pia Nikolič

– Vodstvi po razstavi: 
ned. 29. okt. 2017, ob 11.00 (Katerina Mirović, kuratorica razstave) in
ned., 12. nov. 2017, ob 11.00 (Bojan Albahari, urednik Stripburgerja, pisec in prevajalec)

– DELAVNICE RDEČA NIT:
sob., 21. okt., ob 11.00: Mala stripovska montaža – delavnica premetavanja in sestavljanja stripovskih zgodb (zlaganje slik, sestavljanje zgodb, pripovedovanje). Delavnica je namenjena starejšim od 6 let. Mentorja: David Krančan in Jurij Bobič
sob., 4. nov., ob 11.00: Strip na kolutu – delavnica risanja stripa in izdelovanja ekrana za predvajanje (risanje, rezanje, sestavljanje). Delavnica je namenjena starejšim od 6 let. Mentorja: David Krančan in Jurij Bobič

Stripburgerjeva stripdelavnica
brezplačna nadaljevalna stripovska delavnica
mentorja: David Krančan, Andrej Štular
11. & 12. november, 14.00─19.00
Galerija Vodnikove domačije

Delavnica je namenjena starejšim od 15. let, ki imajo izkušnje v risanju stripa.
Po predavanju Raz dva strip, v katerem bo David Krančan govoril o osnovnih pripovednih značilnostih stripa, se bomo skozi več kratkih nalog posvetili temeljnim aspektom stripovskega ustvarjanja. Krančan bo govoril o stripovskih okvirjih in oblačkih, o tem, kako se bere strip, kako v stripu teče čas, o pomenu ritma v stripu, soležnih straneh, obratu strani, razmerju med sliko (kadrom) in celo stranjo, možnostih digitalnega stripa ter o klasični in novi stripovski formi. Razkril bo tudi skrivnosti o tem, kako lahko pripovedovalec vodi in zavaja bralca. S somentorjem Andrejem Štularjem se bosta posvetila tudi analizi vaših stripov in vam razkrivala možnosti nadgradnje vaše ustvarjalnosti.

Cilj delavnice je, da udeleženci okrepijo svoje znanje in voljo do ustvarjanja v stripovskem mediju in postanejo aktivni ustvarjalci na domači sceni.

OBVEZNE Prijave: core@mail.ljudmila.org, 031 401556 (Katerina)
Produkcija: Stripburger/Forum Ljubljana v koprodukciji z Divjo mislijo.


Marko Kociper & Andrej Štular: Strip na zid pa kar čez okno
Tinta, festival stripa
AKC Metelkova mesto: zid nasproti Zdravstvenega doma na Metelkovi ulici (Marko Kociper) & Nočna izložba Pešak (Andrej Štular)
odprtje: petek, 13. oktober, ob 19.00 (zid) & 20.00 (Galerija Nočna izložba Pešak) / do 3. dec. 2017

Avtorstvo javne stripovske intervencije v sklopu projekta Celostna umetnina Metelkova in Tinte, festivala stripa, je tokrat zaupano Marku Kocipru, ki bo zid nasproti Zdravstvenega doma na Metelkovi olepšal s prigodami znamenitega junaka Jazbeca, velikega zabušanta, ženskarja, neskromnega pivca in borca za pravice malih ljudi. Kot je v navadi pri Kocipru, lahko tudi tokrat pričakujemo grotesken in satiričen, morda celo z erotiko ozaljšan prikaz trpke družbene stvarnosti. Uro po odprtju se nedaleč proč obeta še ena stripovska poslastica. V Galeriji Nočna izložba Pešak se Andrej Štular predstavlja s projektom Vrsta, ki ga opredeljuje kot križanca med klasičnim stripovskim formatom, senčnim gledališčem in fresko. Okna ulične galerije bodo zasedle silhuete figur, nastale po motivih mrtvaškega plesa, srednjeveškega motiva, ki nas opozarja na enakost v minljivosti.

ANDREJ ŠTULAR (1966) se pogosto loteva povezovanja različnih likovnih tehnik s sferami domačijske psihopatologije, kot tudi z univerzalnejšimi temami, ki prevprašujejo človekovo bit, njegovo identiteto oziroma položaj v ustroju sodobnega (turbokapitalističnega) sveta. Štularjevo delo zaznamuje vešče prehajanje med različnimi mediji in ukinjanje meja med njimi, s čimer izkazuje povsem samosvoj likovni besednjak. MARKO KOCIPER je eden bolj plodovitih stripavtorjev z izredno svojskim likovnim in pripovednim pečatom. Rdeča nit njegovega dela sta erotika in satira. Kociper je izjemen oblikovalec stripovskih likov, ki niso nič kaj krepostni, vendar pa kljub temu vzbujajo nemalo simpatij. Do zdaj je izdal sedem samostojnih albumov, stripe pa je objavljal tudi v številnih publikacijah.

Produkcija: KUD Mreža /Celostna umetnina Metelkova in Galerija Nočna izložba Pešak, koprodukcija: Strip Core/Forum Ljubljana

URNIK

David Krančan: Deveta briga
razstava stripa / Tinta, festival stripa 
Galerija Šivčeva hiša, Radovljica, 6. okt., ob 19.00

Daan Brinkmann, René Bakker in Daniel Berio: Chalky/Kredko
stripovski jam z robotom in intervencija v javnem prostoru
Tinta, festival stripa 
Kino Šiška, Vodnikova domačija, AKC Metelkova mesto in DobraVaga
11.─14. okt. 2017

Premiki, kontinuiteta, prehajanja …
zadnje desetletje v stripu
Tinta, festival stripa 
Vodnikova galerija, Ljubljana
odprtje: 12. 10, ob 20.00 // do 12. nov.
Stripburgerjeva stripdelavnica: 11. & 12. nov., 14.00─19.00

Marko Kociper & Andrej Štular: Strip na zid pa kar čez okno
stripovski razstavi
Celostna umetnina Metelkova in Tinta, festival stripa 
zid nasproti Zdravstvenega doma na Metelkovi ulici (Marko Kociper) & Galerija Nočna izložba Pešak (Andrej Štular)
odprtje: 13. okt., ob 19.00 (zid) & 20.00 (Galerija Nočna izložba Pešak) / do 3. dec.
+ ulična stripovska intervencija s Kredkom

NAPOVEDUJEMO
Caroline Sury: Voodoo Entartete Kunst 
likovni razstavi
galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto
odprtje: 1. dec., ob 20.00 / do 29.12.
delavnica: SEM, 3. 12., 11.00─14.00
odprtje: Kinodvor, 4. dec., ob 22.00

_______
Program Stripburgerja/Foruma Ljubljana sofinancirajo Javna agencija za knjigo RS (JAK),
MOL-Oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo.

 

Share on FacebookNovakujem

O autoru: Zoran Todorović

Zoran Todorović

Osnivač „Pokazivača“. Tvorac novakovanja.
Čovek koji od života želi sve ili ništa, a trenutno živi negde između.